Najredkejše pasme psov

Avtor Ines86 11/09/2015 0 Komentar(ji) Zanimivo o psih,Izbira psa,

Ko slišite za pasmo labradorec ali dalmatinec verjetno vsi takoj veste kako ta psa izgledata. Morda znate našteti še par njunih lastnostih. Kaj pa, če vam omenimo dandie dinmont terierja ali pa xoloitzcuintlia, katerega že ime, vam dela težave?  

Norveški lovski špic je stara pasma psa, ki obstaja že več kot 900 let. Uporabljali so ga za vleko sani, lov na medveda in volka ter čuvanje živine. Norveški ovčarji je inteligenten, dinamičen in dober čuvaj. Na svojega lastnika se zelo naveže in je zanj pripravljen izpolniti vsako nalogo. Zanimive so njegove tačke, ki imajo 6 prstov in ušesa, ki se s pregibom zaprejo in premikajo v vse smeri. Glavo lahko nagne nazaj tako močno, da se s smrčkom dotakne hrbtenice. Norveški lovski špic ima kratko pšenično do rdeče-rumeno dlako, ki je nezahtevna za negovanje. Dovolj je krtačenje dva krat tedensko. Nima gensko pogojenih bolezni, zato velja za relativno zdravo pasmo. Ta pasma je primerna samo za zelo aktivne lastnike z veliko časa, saj ima ogromno energije in potrebuje vsaj dva do tri daljše sprehode na dan.  

Dandie dinmont terierja so vzgojili na meji med Škotsko in Anglijo, kjer so ga uporabljali za zatiranje malih škodljivcev. Ta pasma je živahna, inteligentna in pogumna. Je tudi dober čuvaj. Zelo rad in glasno laja. Presenetiti vas zna globina njegovega laježa. Zanimiva je njegova zunanjost s košato dlako na glavi, nizkim in dolgim trupom ter repom zvitim kot meč. Dandie dinmont terier ima nekoliko daljšo dlako, ki zahteva vsakodnevno krtačenje, da preprečite vozlanje dlake. Je inteligenten in lahko učljiv. Vzgojo morate izvajati dosledno in vztrajno, saj zna pokazati trmo. Velja za relativno zdravo pasmo, saj nima gensko pogojenih bolezni. Potrebuje vsaj en daljši sprehod na dan. Zelo vesel bo tudi igre. Priporočljivo je, da ga zgodaj navadite na povodec, saj lahko v nasprotnem primeru pojavi agresija pri pripenjanju.

Luizianski leopardji pes Catahoula je stara ameriška pasma, ki so jo uporabljali za pomoč pri lovu na divjad ter kot čuvaja živali in imetja. Pasma je v preteklosti že izginila. Ponovno so jo oživeli v začetku 21. stoletja. Po obliki je srednje velik, močan in mišičast pes. Zanimive so njegove tačke, ki imajo plavalno kožico. Njegove oči izgledajo kot steklene. Očesi sta lahko enake ali različne barve, in sicer v zeleni, modri, beli, sivi, rjavi ali oranžni. Luizianski leopardji pes je inteligenten, temperamenten, deloven, pogumen in željan velike pozornosti. Slabo prenaša osamljenost, zaradi katere lahko postane destruktiven. Na lastnika se zelo naveže in se čuti dolžnega, da ga čuva. Prav zaradi tega je do neznancev nezaupljiv. Ta pasma je zelo aktivna in potrebuje veliko gibanja, iger ter drugih fizičnih in mentalnih dejavnosti. Pojavlja se v različnih barvnih kombinacijah. Njegova dlaka je lahko kratka ali srednje dolga, potrebuje redno krtačenje in kopanje po potrebi. Možne so določene gensko pogojene bolezni, kot so, gluhost in težave z očmi ter diplazija kolkov.

Xoloitzcuintli ali mehiški goli pes je ena najstarejših in najredkejših pasem. Ime se izgovarja šov-lov-its-kvin-tli. Pojavlja se v treh velikostih, in sicer, toy, miniaturni in standard. Ta pes je znan kot zdravilec. V odročnih vaseh Mehike ga zaradi njegove tople kože uporabljajo za zdravljenje tegob kot so revma, astma, zobobol in nespečnost. Prav zaradi gole kože pa med ljudmi ni priljubljen. Pogosto ga celo označujejo kot grdega psa. V resnici je mehiški goli pes zelo prijeten in naklonjen. Ima sloko telo z dolgim vratom, očmi oblike mandljev in velikimi netopirskimi ušesi. V leglu se lahko skotijo mladički goli ali pa z dlako. Golim psom ponavadi manjkajo zobje, medtem ko imajo tisti z dlako vse. Pojavlja se v vseh barvah, najpogostejše pa so siva, črna in rjava. Kot mladiček je zelo energičen, radoveden in radi grize. To v odraslosti izzveni. Kasneje je znan kot inteligenten, miren in zelo navezan na lastnika. Pasma je nastala z naravno selekcijo, zato nima gensko pogojenih bolezni. Nekoliko večjo skrb pa zahteva njegova koža, ki potrebuje redno kopanje in skrbno nego, da preprečite nastanek aken.  

Ameriški lisičar je avtohtona pasma s Srednje Amerike, ki so jo vzredili kot pomočnike pri lovu na lisice. Ta pes se zelo hitro razburi in je znan po svojem laježu in zavijanju, ki je precej glasno. Ameriški lisičar ima izjemno razvit čut za voh, zaradi katerega bo sledili vonju ne glede na vaše klice. Ko je na lovu se lahko zapodi tudi za potencialno nevarnimi velikimi živalmi, zato je priporočljivo, da ga imate vselej na povodcu. Po izgledu je visok, močan in mišičast pes s srednje dolgo gladko dlako vseh barv. Dlaka zahteva redno krtačenje in po potrebi kopanje. Ta pasma je živahna, vzdržljiva, ljubeča in pogumna. Znaj biti samosvoj, zato potrebuje izkušenega in vztrajnega lastnika. Zanj bo primeren lastnik z veliko prostega časa, saj potrebuje veliko gibanja ter drugih fizičnih in umskih dejavnostih. Pasma je relativno zdrava brez gensko pogojenih bolezni, možne pa so težave s kolki. Pozornost tudi ne bo odveč pri izbiri in doziranju hrane, saj je nagnjen k debelosti.

Pustite komentar